Traveling and exploring with JUMBO: 1.05.2015 - Praznik dela na koči pod Kremžarjevim vrhom

Za praznik dela, sta se najavila, da prideta na obisk Meta in Žine. Izrazila sta željo, da bi rada odpeljala kakšno ''singlo'' na naših koroških koncih. Kot ponavadi, se za prvega maja gre na Krmžarico in to sem jima tudi obljubil. Seveda sem malo poklical naokoli in kolegom povedal, da se gre s kolesi malo na potep. Že dan prej, mi je Izzy predlagal, če imala prijatelja z notranjske čas, bi turo malo podaljšali, zato tudi ta opcija ni bila izključena.
Ob 8. uri, kot smo bili dogovorjeni, se pripeljeta Meta in Žine, raztovorita kolesi in že smo se po kolesarski stezi peljali proti Slovenj Gradcu. Vmes poberemo še Izzyja in se okoli 8.30 ustavimo pri Zadrugi v Šmartnem. Ker ni bilo še nobenega, se odpravimo v kaffebar na kavo in tam dočakamo še Lojzna in Mufana.

Jutranji kofein

Dogovorimo se, da bomo turo res malo podaljšali in se zapeljali čez Hudičev greben do Mačkova križa in potem čez Pantanija do koče. Tako smo se podali mimo Lampreta do Klevža, kjer smo zavili na Temnikarja in priklopili na cesto, ki vodi do Svete Barbare. Sam sem začel malo preklinjati, saj sem se ta teden že tretjič vozil po isti cesti.

Proti Lampretu, je bilo kolo treba tudi malo potisniti

Cvetnega prahu ne manjka

Pri kmetiji Lešnik zavijamo desno proti kmetiji Klevž

Robi ni hotel narezati domačih koncev :-)

Še kravam ni blo jasno, ko je nekaj švignilo mimo

Končno smo se povzpeli do križišča, ki vodi do koče Planinc, Kremžarice ali Partizanke. Vzeli smo pot proti Kremžarci in sicer čez Hudiča. Nora peš pot z nešteto koreninami. Velikimi in malimi. Tudi kakšen ''drop'' se najde vmes. Bila je vozljiva in še jo bo potrebno ponovit.

Levo proti Kremžarici

Čez Hudiča do Mačkovega križa

Norooooo fajn

Od Mačkovega križa je sledil še samo vzpon čez Pantanija in krateka ravnina do koče. Tam je bila vsakoletna prireditev, kjer smo si privoščili Pasulj in spisli malo čaja. Bilo je kar hladno, zato smo se hitro odločili, da odrinemo proti dolini. Mufa in Lojz sta ostala na koči, mi pa po strmi peš poti proti Kerniku.

Na koči

Pri Kerniku desno

Ker je peš pot ta dan zelo obremenjena, smo vzeli pot mimo soda - vikena narejenega iz soda. Pred nami je bil kratek vzponček, potem pa 10 min uživanja v dolino. 10 minut se je hitro potegnilo na 20 minut, saj sem zopet imel ''defekt''. Nisem mogel verjeti, saj je bil že četrti v tednu in pol. Na hitro zamenjam zračnico in se spustimo v Slovenj Gradec. Odločimo se, da obiščemo še Rahtel, saj nam je časa ostalo še na pretek. Na Rahtel se vzpnemo po normalki in sicer po asfaltu. Ob vsej veličini vzpona smo lahko občudovali domače živali in se po slabih 30 minutah ustavili na vrhu pri stolpu.