Domači, sorodniki in prijatelji smo nestrpno pričakovali Damjana v domačem kraju. Vidno utrujen a kljub vsemu dobre volje je Damjan natočil šampanjec, domači in prijatelji pa smo mu čestitali ob izjemnem uspehu.

S.P.


Damjan je v cilju! Bravo Jumbo! Vsi ki ste dvomili - razmislite še enkrat! Ali zmore? Po vseh res nečloveških naporih - končno cilj. Konec. Tudi za ekipo. Oddahnili smo si vsi, ki smo ga spremljali. Na poti, doma pred računalniki, v mislih...
Po krajšem počitku v Slovenj Gradcu kjer je Damjan uspel za nekaj minut zadremat, je ob 2:50 pot nadaljeval proti Mariboru. Po nočni vožnji ga je sonce obsijalo že v Goričkem. Po pentli okoli Goričkega je pot nadaljeval v Prekmurju. Na 750. km je v na vrh 17% klanca prigonil po zadnjem kolesu, kar je znak, da mu gre dobro in da mu je krepčilni spanec dobro del.
Po precej napornem popoldnevu, ko se Damjanu uspelo prebiti čez Vršič, smo si oddahnili in si privoščili par-minutni postanek v Kranjski Gori. Pred nami je bila tretja etapa, ki se je sprva zdela lagodnejša, na koncu pa se je iskazala za pravi pekel. Verjetno najtežja etapa na dirki. Vzrok je trasa, ki je speljana po vasicah, ki ležijo na obronkih karavank. Ves čas smo se vozili visoko nad savsko dolino, se "lovili" po dvoriščih, se vzpenjali v 18% klance (Ambrož pod Krvavcem) in za konec, kot da še ni dovolj, vzpon na Črnivc.
Jumbo je vse to stoično prenašal, v veliko pomoč pa so mu bili navijači, ki so ga prišli čakat v Kamnik in ga potem spremljali vse do Koroške. Na Koroško je Damjan prikolesaril nekaj pred polnočjo in v domačem kraju Mislinji, ga je pričakal pravi ognjemet. Veliko navijačev mu je pripravilo res ganljiv sprejem, zato je kot puščica odletel proti Slovenj Gradcu.
V Slovenj Gradcu mu je podporna ekipa s prijatelji in MTBO-jevci pripravila sprejem. Na parkirišču prek Merkurjem se je nekaj čez polnoč zbralo čez sto ljudi.
Po precej hektičnem pričetku in gneči v prvih kilometrih so se stvari umirile. Slovenska Istra še je še enkrat pokazala kot "gorata" dežela. Jumbo je prestal klančke v deželi refoška in nadaljuje pot ob obali. Pred koprom nas prehiteva nekaj ekip in predno da zavijemo na Kras tudi favorit - Jure Robič.
Na Krasu je vladala prava ledenica. Temperatura okoli 5°C, noč. Tudi prvi postanek in večji obrok hrane nas ni mogel ogreti. Damjana pa je čakaj prvi brutalni vzpon na Predmejo. Takrat še nismo vedeli, kaj ga čaka... Pa bolje je bilo tako.
Vzpon iz Ajdovščine na Col in Predmejo je bil prvi preizkus in na vrku je bil Damjan vidno utrujen... ampak to je bil šele začetek dirke... Noro!
Samo še dobrih šest ur nas loči od pričetka dirke okrog Slovenije - DOS. Tako izjemen podvig zahteva skrbne priprave in podporo. Spremljevalna ekipa dela s polno paro. Grega in Damjan sta že od včeraj v Postojni in urejata še zadnje administrativno tehnične zadeve. Ostala ekipa se jima bo pridružila popoldne.