Rahtel - kratka, vendar sladka

Danes se je dan začel kar mrzlo. Hotel sem kar od doma do Izzya, ampak sem si premislil, ko sem na termometru videl spet -1. Z avtom se zapeljem do Dovž, tam pa zajaham kobilico in po kolesarski stezi do Izzya. Kako pa me je rit bolela! Sem že pozabil kako je to, saj sem zadnja leta kolesaril tudi pozimi in nisem imel takšnega problema. Ta zima pa je bila bolj posvečena turni smuki, zato so bile zopet prisotne bolečine.
Ob 10:30 štartava proti Slovenj Gradcu, od tam naprej pa na Rahtel. Vmes naju je sonček že kar lepo pogrel in začela sva z najinim standardnim pogovorom. Ko se vzpenjava se ves čas pogovarjama in sva kot dve ženski.

Seveda občodujeva tudi razglede, ki so ob tako lepem vremenu prečudoviti. Tudi sonce je že kar močno, saj naju zagreje tako, da že teče s čela, oblačila pa so že tudi malo vlažna.

Ko prilezeva po do vrha zavijema proti stolpu, od koder bo sledil spust nekje do sredine hribe in potem nazaj na vrh, kjer bova po Slovenjgraški zgrmela v dolino.

Kot bi mignil sva že bila zopet v centru mesta, kjer sva si za nagrado privoščila kavico na sončku in potem še samo po kolesarski proti domu - avtu.

Zemljevid poti:

Višinski graf: