Proti Uršlji in po GTP v dolino

Že, ko sem se zjutraj peljal z avtomobilom v Slovenj Gradec in je Uršlja sramežljivo kukala iz ozadja in potiho vabila, sem se odločil, da se danes s kolesom podam proti njej. Res pa je tudi, da že kar nekaj časa sanjam o GTP-ju in bilo je optimalno, da se danes odpravim tja.
Okoli 10. ure se odpravim kar od doma. Odpeljem se po stari cesti proti kmetiji Tisnikar, kjer me čaka že prvi vratolomni spust proti glavni cesti. Komaj sem se začel dobro spuščati po potki, že me je zložilo s kolesa, kot že dolgo ne. Ni mi blo jasno zakaj, ampak tudi to je del kolesarjenja. Pobral sem se in pot nadaljeval. Nadaljevel sem mimo Mehanike Knez in skozi gozd do Brleka. Tam sem se čez travnik zapeljal do kolesarske steze, katero sem zapustil v Šmartnem in nadeljeval mimo Homca do kmetije Konečnik. V Dobravi sem naredil ovinek in zavil proti Podgorju. Vreme je bilo fenomenalno in jutro se je prevesilo v prečudovit sončen dan.

Čez travnik do kolesarske

Sredi Dobrave

Med samo vožnjo skozi Podgorje sem razmišljal za katero pot do Prevolnika bi se odločil, a po tehtnem premisleku je obveljala kar klasika. Tako me je pot vodila mimo gostiča Kovač proti Suhem Dolu. Med samo potjo sem prav užival. Tudi pot ni bila preveč dolgočasna, saj sem srečal kar nekaj kolesarjev, ki so se prav tako kot jaz podali na sobotno potepanje. 

??? - kam

Mlada družinica na sobotnem potepanju

V Suhem Dolu se konča asfaltna cesta in makedamska cesta se začne vzponjati. Vzpon do Prevolnika je minil, kot bi mignil. 

Če tem dela telefon, potem sem jaz ...

Pri kmetiji Krivograd, se cesta spusti proti Plešivškem mlinu, kjer sem naredil krajšo pavzo za fotografijo in pregled tabel, ki so izobešene na in ob mlinu. Zanimiva je zgodovina mlina! Če bi znal govoriti, bi marsikaj povedal :).

Pogled proti Urški - kk je lepa

Kmetje sadijo krompir

Plešivški mlin

Mokriške iz katerega voda poganja mlinsko kolo

Od mlina naprej se začne pravi vzpon zato se je začelo prestavljanje . Skoraj mi zmanjka prestav, ko zavijem proti Križanu in se klanec še bolj postavi po koncu. Še zdaj ne vem kaj mi je bilo, da sem hotel s kolesom čez Šisernikove travnike. Pri Križanu preverim ali voda že teče in ker še ne, zavijem na pot, po kateri pozimi hodimo s turnimi smučmi. Nekako uspem zgonit do električnega pastirja, kjer sestopim s kolesa in si rečem, da nima smisla gonit čez travnike. Tako začnem porivat. 

Pri Križanu

Pogled iz Šisernikovih travnikov proti Peci

Pririnem do ceste, kjer se usedem na kolo in se odpeljem do klopce. Tam se ustavim, pojem banani in nadaljujem proti ''rampi''. Le malo pred njo, me markacije usmerijo desno. Preoblečem se in se pripravim za spust. 

Ne moreš falit

Po markacijah pot nadaljujem do Vernarce, kjer sledim tablam GTP. Spustim se do lovske koče in od tam mimo Svetega Duha po peš poti v Raduše. Čaka me še samo glavna cesta do Slovenj Gradca, kjer si v miru privoščim kavo.

Po GTP do lovske koče

Cerkev Svetega Duha

Zemljevid poti:

Višinski graf:

Statistika:

Dolžina: 49,50 km

Max višina: 1386 m

Vzpon: 1260 m

Spust: 1570 m

Povprečna hitrost: 12,7 km/h

Čas vožnje: 3 ure 56 min

SG MTBO

Vikend je bil rezerviran za že 10. tekmo SG MTBO (MTB orientacijo), ki jo vsako leto organizira Orientacijski klub iz Slovenj Gradca. Na sporedu sta bile dve dirki in sicer srednje proge v soboto  in dolge proge v nedeljo. Sobota glede vremena ni preveč obetala, saj je ves dan deževalo in vedelo se je, da bo Dobrava polna blata. Bilo se je potrebno primerno opremiti za blaten teren. Prvič v desetih letih, se je zgodilo tudi, da sta progi trasirala dve različni osebi. Sicer sta oba Gregorja, le priimka sta malo drugačna. Eden ima krajšega kot drugi!
Sobota je postregla z vratolomno vožnjo po peš poteh.Zdi se mi, da jih je v Dobravi vedno več in je idealn teren za izgubiti se. Čeprav orientacisti pravijo, da se nikoli ne izgubijo, le zaidejo z idealne poti. Sam sem si soboto vzel bolj izlet kot dirko, saj nisem vozil orientacije že več kot leto dni. Na pot sem se podal bolj turistično in s fotoaparatom, da naredim kakšno fotografijo med samo dirko.

Štart

Z iskanjem kontrol sem bil kar zadovoljen, saj nisem naredil nobene večje napake in celo v cilj sem prišel z ne prevelikim zaostankom za vodilnimi (okoli 10 min). Kolo je bilo umazano kot še nikoli, jaz pa sem bil takšen, kot bi se valjal v svinjaku. 

Nedelja je postregla z dolgo progo in ker jo je trasiral Raj Gregor, sem vedel, da bo treba kar gledat na karto, saj zna Grega stvari zelo zakomplicirat. In ja. Nisem se zmotil! Že kar na prvo kontrolo sem se zapeljal v neznano in se komaj našel. Rekel sem si, da se bo potrebno bolj zbrati in nadaljevati z bolj umirjenim ritmom. 

''Čekiranje'' kontrole

 

Ko sem mislil, da sem padel v ritem, se je zopet zgodilo! Zmanjkalo je ceste na kateri sem bil in pomenilo je, da se bo treba zopet najti. Pripelje se Kaja in mi pokaže kje je prava pot. Najdem se in vozim v svojem ritmu. Dohiti me Andrejc in skupaj odpeljeva dve kontroli. Sam ga spustim naprej, saj se ne morem voziti skupaj. Pri KT 11 ga spustim naprej. S tem namenom sem si vzel več časa pri menjavi karte. Po menjavi karte se zapodim naprej po trasi in nekje blizu Podgorja dohitim Andrejca. Ker je bil bolj ravninski del in ni bilo potrebe po gledanju karte, se odpeljem mimo in nadaljujem proti KT 13 in 14. Pri spustu proti KT 15 si rečem, da morem biti previdnejši, saj se do kontole samo spustim in da slučajno ne zaj.... Itaq, da sem in morem zopet nazaj v hrib. Tukaj veliko izgubim. Od tam naprej je bila še sama zafrkancija. Nič težkega sama ravnina in  spust do cilja. 

Nekje na progi

Zadnji KT (finish)

Fajn je bilo še bolje organizirano. Sem kar malo pogrešal družbo, katera smo včasih bili skupaj vsak vikend.

Tudi Metka, ki je vsega skupaj odvozila orientacijo dvakrat, je bila nad tekmo navdušena. Pravi celo, da bo treba še na kakšno tekmo, da dobi več ''grifa''.

Zadovoljen v cilju (tk se se mi smeji, da če ne bi bilo ušes, se bi mi uste zadaj skupaj primle)

Link do spletne strani tekme SG MTBO:

http://www.sgmtbo.ok-sg.si/

Basališče - 11.04.2015

Zjutraj se prebudim v lepo jutro in prav veselim se že, da se lahko usedem na kolo. Prav pogrešal sem ga čez teden. Žal je čas takšen, da je potrebno doma marsikaj postoriti (drva, vrt...) in tako za uživanje ostane samo vikend.
S kom drugim, kot z Izzyjem sva se zopet dobila v Dovžah pri Avtobusni in ga mahnila proti Mislinji. Že dan prej me je klical Joc, da bi se pridružil na kolesu, če se slučajno gre kam. Tako sva pri Vagonu z Izzyjem naredila pavzo, poklicala Joca, ki pa se ni javil. To je pomenilo, da sva sama. Tempo sva si ''naštimala'' bolj turistično, saj je mene med tednom lovila bolezen, Izzy pa je preveč kolesaril in je imel trde noge. Na sami poti proti Mislinji, sva se dogovorila, da se bova na Kozjak podala po drugi poti in ne enaki kot pred tednom dni, zato sva zavila proti Vasi in čez hrib po ''singli'' v Dolič.

Pogled nazaj na Mislinjo

Še par metrov do sputa v Dolič

Spustiva se mimo cerkve do gostišča Repolusk, kjer prečkava cesto in zagrizeva v hrib. Že po parih metrih vzpona, ko je bilo potrebno prestaviti na malo ''šajbo'' mi z zobnikov pade ketna in se zagozdi med samo gonilko. Izzy se nič slabega sluteč in v mislih, da bom to rešil,  hitro odpelje naprej. Po skoraj 10 minutah ''matrarije'' ketna noče nazaj na zobnike. Pokličem Izzyja in mu povem, da ne morem naprej. Pripelje se nazaj, iz nahrbtnika potegne orodje in razstaviva pol gonilke. Uspe nama rešit ketno in odpeljeva se naprej. Po standardni poti se pripeljeva do cerkve na Paškem Kozjaku. Vreme je prečudovito in tako toplo, da se nočeva motiti, ko sonček sije na naju.

Kmetje so že pridni

Izzy:''še malo, pa boš na vrhu!''

Pri pokopališču se preoblečeva, saj sva oba mokra od potu, saj je sam vzpon bil kar topel. Ko sva pripravljena, da pot nadaljujeva po grebenu in sicer po peš poti, do naju prileti lokalni župnik, ki nama prepove nadaljevanje po markirani poti, češ da bova naredila preveliko škode in da lastnik poti je on. Po nekaj minutah pregovarjanja se od župnika posloviva in nadaljujeva pot po navadni makedamski cesti. Drživa se smerokazev, ki kažejo pot prot Vitanju. Ustavima se tudi na neki kmetiji, kjer vprašava, če nama lahko povedo, katera pot pelje do Basališča. Prijazni kmet naju napoti po pravi poti in tako se po dobrih 3 urah in pol znajdeva na vrhu Basališča. Basališče je najvišji vrh Paškega Kozjaka in meri v višino 1273 m. Seveda se na sam vrh ni dalo pripeljati. Bilo je potrebno kolo tudi malo poriniti ali pa ga dati na hrbet in ga do samega vrha nesti.

Spremljalo naju je lepo vreme in lepi razgledi

Po ceti do peš poti na Basališče

Končno naju pozdravi tabla

''Joža - požen''

Vrh Basališča - ''tk sma se matrala za š'to sliko, pa še uspela ni''

Na vrhu sva se malo odpočila, se napila in spustila proti Vitanju. Sam začetek poti ni bil preveč obetaven, saj je na sami poti bilo polno kamenja in skoraj ni ga bilo ovinka, ko ne bi moral stopiti s kolesa. Drugi del poti, je navdušil, saj je peš pot postregla z veliko zanimivimi detajli. Od skokov, do tehničnih odsekov, sam spodnji del, pa bi bil zelo lep in zanimiv, ampak so zobe pokazale posledice požleda, tako da je bilo potrebno kar nekajkrat s kolesa in ga dvigniti čez samo drevje. 

Zgornji del ni navdušil

Lep srednji del

Ob samem prihodu v center Vitanj, sva takoj zavila na bencinski servis, kjer sva si privoščila malo ''cukra'' v Coca Coli, saj naju je čakalo še brcanje po navadni cesti nazaj do doma.

Vitanje - Ksvet

Zemljevid poti:

Višinski graf:

Statistika:

Dolžina: 45,55 km

Max višina: 1284 m

Vzpon: 1455 m

Spust: 1445 m

Povprečna hitrost: 9,7 km/h

Čas vožnje: 4 ure 42 min

Kremžarica

Danes je bila v planu Kremžarica. Že v soboto me je Izzy upozoril, da bo na Kremžarico šlo kar nekaj ljudi. In res jih je na Legnu čakalo kar nekaj. Vsega skupaj se nas je na Kremžarico podalo 13 kolesarjev in od tega tudi 3 punce. Sam sem Risu včeraj obljubil, če se nam pridruži, mu bom pri vzponu delal družbo in tega sem se tudi držal. Tako sva z Risom opazovala dogajanje iz ozadja.Pot smo začeli na Legnu in se mimo Papeža podali po cesi do koče pod Kremžarjevim vrhom.

Zbirno mesto na Legnu

 Veriga kolesarjev je bila kar dolga

Risko trga ko norc

Med samo potjo smo se kolesarji med saboj čakali, saj smo nekateri bili počasnejši in je hitrejša skupina vsake toliko naredila krajšo pavzo. Mi zadaj te pavze nismo bili deležni, saj zmeraj ko se zadnji pripelje, skupina ki počiva, odpelje. Tako se je ponovilo kar nekajkrat. Med samo potjo navzgor smo kovali plane, kje se bomo spuščali v dolino in posledično bili pozorni, če je kje kakšna nova pot, katere še ne poznamo.

Kažipot

Razgled na mislinjsko dolino

Ker smo že naprej vedeli, da gremo na kočo čez Pantanija, smo na križišču zavili proti kmetiji Lampret, kjer se pot nekoliko položi in se tako lahko kolesar vsaj malo spočije, do zmanenitega vzpona. Prišli smo na višino, kjer je na cesti še vedno sneg, zato je bilo potrebno biti še bolj pozoren, posebej pri kratkih spustih.

Ne nismo šli k Primožu!

Nekje na poti so doma tudi škrati

Pot nas je vodila k najbolj strmemu delu poti. Pot se je postavila pokonci in pred nami je bil klanec, ki mu koroščci pravimo Pantani. Vedeli smo, da bo danes nezvozljiv, saj je na Kremžarici kar nekaj svežega snega. Kljub temu je Izzyju zmanjka le nekaj metrov. Itaq, če sem mu jaz prej špuro naredil :). Na vrhu srečamo še nekaj planincev, ki se nam umaknejo in tako vzpon zaključimo na koči, kamor se gremo pogreti in se malo okrepčati. 

Pantani

Razgled proti dravski dolini

Le še spust do koče

Wihaaa

Koča pod Kremžarjevim vrhom

Po kavi in čaju se zopet spravimo nazaj na mraz. Počasi se spravimo in se podamo v dolino po šmarški peš poti. Na samem spustu se razdelimo v skupine, saj vsi ne želijo voziti po peš poti in se tako na nekaj odsekih odpeljejo po navadni makedamski cesti.

Začetek spusta

Da se ne izgubimo, se počakamo

Če je že Velikonočen ponedeljek, naj bo tudi Đoni na sliki

Konec ''lušnega''

Spust zaključimo pri Gasilskem domu na Legnu, kjer se odločimo, da gremo odvozit še Izzyjevo ''singlo'' z Golavabuke. Tako smo se lotili še vzpona do kmetije Lešnik, od tam pa samo dobre 3 minute spusta do Tomaške vasi.

Še zadnji pogled proti dolini

Sedaj je potrebno počakat še samo na vikend in zopet bo lušno. Le kam se bo šlo?

Zemljevid poti:

Višinski graf:

Statistika:

Dolžina: 31,15 km

Max višina: 1162 m

Vzpon: 1290 m

Spust: 1360 m

Povprečna hitrost: 8,2 km/h

Čas vožnje: 3 ure 46 min