Damjan Sekuti

DOS 2011 končan

2011-05-16T11:27:00.011+02:00

Prišel je čas, ko sem se končno malo naspal in lahko strnem nekaj misli z letošnjega DOS – a!!!

Najprej gre zahvala EKIPI, ki je vlogo odigrala več kot odlično in če jih ne bi bilo, bi bilo konec dirke nekje blizu Šentilja, zahvaliti pa se moram tudi navijačem, ki so me ves čas bodrili in navijali zame.

Dirka se je zame začela že na žrebanju številk v Postojni dan pred samo dirko, ko sem kot vsako leto občutil energijo, ki je bila v zraku tisti dan. Ko sem gledal vse tiste ''našpičene'' obraze, me je resnično postalo kar strah kako bo šele letos, ko nisem pripravljen tako kot lani. Čeprav sem veliko stavil na izkušnje, morem priznati, da tako živčen pred DOS-om še nikoli nisem bil. Edini, ki mi je jasno dal vedeti in je bil prepričan, da bo letošnji rezultat boljši kot lanski in za nameček mi je celo dejal, da sem zmožen peljati pod 50 urami je bil Erik, ki je za čas, ki sem ga letos dosegel kriv največ on, saj mi ves čas piše treninge in kar nekaj časa na teden debatira z mano kaj izboljšat in kaj dodati, da bo moja vožnja še boljša kot je bila, zato tudi njemu pripada posebna zahvala, saj mi brez njega tudi letos ne bi uspelo. Na žrebu štartnega časa v Postojni, kjer sva bila navzoča skupaj z Andrejem, sem izžrebal štartni čas, ki nas je iz rampe izstrelil ob 20:13:30 uri.

Tako se je DOS 2011 začel 12.05.2011 ob 20:13:30 uri. Pot proti Pivki in Ilirski Bistrica je potekala brez problemov. Malo sta me jezila samo dva tekmovalca proti Ilirski, ki se kar nista hotela umakniti in smo tako morali ves čas voziti za njimi z zelo zmanjšano hitrostjo. Ko sem ju prehiteval sem komaj čakal, da se spopademo s primorskimi klanci, ki se meni osebno zdijo eni izmed najhujših na celi trasi. Res niso dolgi, so pa kratki in noge kar lepo zapečejo, ko se zapodiš v njih. Po prevoženih klancih na tem delu primorske nas je pričakala TS 01 v Šmarjah pri Kopru od koder nas je pot vodila naprej proti Sečovljam in Portorožu. Tukaj smo imeli zmenjen postanek pri Mihu, ki je menda pripravil pravo pogostijo, ampak pred nami sta bila dva avtomobila z rotacijsko lučko in tako se nikakor nismo dali motiti in pot nadaljevali proti Kopru. Vmes nas je začelo spremljat malo slabega vremena, saj je začelo kar lepo deževati. V Kopru smo se ustavili za par minut, prevzeli orodje od Andreja Kotnika, ki se mu lepo zahvaljujem in po parih sekundah oddrveli naprej proti TS 02, ki je bil v bližini Nove Gorice. Od TS 02 je bila trasa nekoliko spremenjena in tudi nekoliko krajša, a kaj ko organizator za nadomestek trase zmeraj najde kakšen kar zajeten klanec, ki jih na dirki ne manjka. Tako nas je po Novi Gorici čakal prvi daljši klanec na Čupovane in kot bi mignil smo bili na vrhu. Vmes smo nekajkrat imeli probleme z verigo, ki je zmeraj ob prestavljanju na mali zobnik padla veriga dol. Tako smo na vrhu klanca po 8 urah prvič imeli daljši postanek za zajetnejši obrok. Kar hitro, ko smo se najedli, smo že bili vsi v svojih sedlih in pot nadaljevali proti Mostu na Soči. Spust tukaj je bil fenomenalen in kar zastrašujoč, saj je cesta bila zelo ozka in prepadi okoli nas niso izgledali preveč prijazni. Tako nas je od Mosta na Soči proti TS 03 Žagi čakala še bolj kot ne sama ravnina, za naprej pa smo vedeli, da nas čaka kraljeva etapa na Vršič. V Žagi smo se tako samo ustavili, da smo opravili obvezen podpis in že smo gnali naprej proti Trenti in vzponu na Vršič. Vzpon na Vršič se ni začel prav rožnato. Kot lani sem tudi letos tukaj začutil, da bo kriza in res je bila. Nikakor nisem našel prave motivacije, da bi se odpeljal ampak sem kar nekaj čakal na pedalih in na momente že pomislilo, da je kriza minila, ampak ko sem hotel pritisnit nikakor ni šlo. Po skoraj prevoženi tretjini klanca mi je ekipa začela sporočati, da sta pred mano dva tekmovalca, ki po videzu sodeč trpita bolj kot jaz in zato sem poizkusil. Nekak mi je uspelo zavrtet pedala nekoliko močneje ampak dovolj je bilo samo za enega tekmovalca, saj je drugi, ko je videl, da se približujem tudi pohodil pedala in bil tako pred mano na Vršiču. Po hitrem postanku na Vršiče je že sledil spust proti Jesenicam in TS 04, ki je bila v Slovenskem Javorniku. Tam je sledil samo podpis in takoj naprej proti koroški. Motivacija se je počasi vračala, saj sem vedel, da se bližam domačim krajem, kjer je bilo opravljenih večinoma treningov. Vmes smo imeli postanek za hrano, na poti nas je pričakalo kar nekaj navijačev, sami Andrejci, in tako smo se čez Črnivec proti Šoštanju peljali ravno takrat, ko se končuje služba. Na TS 05 v Šoštanju me je pričakalo kar nekaj prijateljev in mi tako vlili novih moči, ki sem jih potreboval za vzpon na Sleme. Klanec se je začel kar obetavno ampak me je proti koncu začelo kar malo pobirati. Vedel sem, da ko pridem na vrh me čakajo kremšnite in da se splača potrudit, saj samo tako pridem do njih. S Slemena me je čakal super spust v Črno od tam pa v Dravograd, kjer me je čakal gruča navijačev, katerim gre posebna zahvala. Čakal me je tudi sveženj hrane, ki mi ga je pripravil Boris in Marijana v Slorationalu. Iz Dravograda proti Kamnici TS 06 nas je čakala sama ravnina, od tam naprej pa kar nekaj kratkih strmih klancev do TS 07 v Moravskih Toplicah. Tukaj vmes se je začela kriza! Začela so boleti kolena kot ne vam kaj. Ekipa se ni dala in ni dala prepričat, da me res bolijo in tako so začeli, da sem letos hitro začel biti tečen. Da so me umirili, so mi hitro podali Naklofen in mi s tem zelo olajšali bolečine. Bolečine mi je olajšal tudi prihod Metke, ki mi je vlila kar veliko nove energije za kilometre, ki so me še čakali. Tukaj sem imel tudi prvi 10 min krepčilni spanec. Po spancu pa spet kalvarija naprej. Nekak noge niso hotele zalavfat in ves čas sem razmišljal kako Gregi povedat, da se ne grem več. A po kaki uri sem pozabil, ali pa me res niso več bolela kolena in začelo je spet leteti. Vmes sem malo zaspal na, zbudil me pes ob cesti in kar naenkrat smo bili ob 5 uri zjutraj v Moravskih Toplicah na TS 07. Tu sem samo zamenjal hlače, porihtal rit in že smo bili na poti naprej in Petjino navijanje preko zvočnika mi je dalo krila, da sem v Šmarje pri Jelšah TS 08 priletel ob 10 uri. Tu smo se zmenili, da pavze ne bo in da jo naredimo na klancu, kjer smo jo imeli lani. Obljubljeno mi je bilo celo 15 min spanje, katerega mi je brez prerekanja vzel Grega, ker sem menda fajn zgledal in mi je tako obljubil naslednji postanek v Brežicah in All inclusive na Vahti. Preko Kozjega, Senovega in Brestanice se mi je zdelo, kot da bi mignil in že smo bili na TS 09 Krško. Tukaj smo praktično vedeli, da bo šlo skozi in celo po Gregovih kalkulacijah prej kot lani. Med vožnjo sta me Petja in Grega celo povabila k poslušanju Eurosonga in tako smo se zmenili, da ga bomo poslušali in navijali kar s kolesa. Vmes mi je Grega vzel še postanek v Brežicah, Vahta pa je Visela v zraku. Do Novega Mesta je šlo vse tekoče, potem pa se nam je pokonci postavila Vahta. Na klancu sem srečal Francoza (lešnik, kot ga je imenovala Petja), ki smo ga na sredini Vahte do konca zlomili in potolkli. Moral si je vzeti kar malo pavze, jaz pa sem s tem manevrom izgubil še pavzo na Vahti in tako je nisem imel obljubljene nobene več. Sledil je še samo spust do Metlike in nekaj malega kilometrov do TS 10 v Črnomlju. Tukaj je sledila velika potreba in tako sem na WC-ju preračunal, da če malo pospešim, lahko pridemo okoli celo pod 50 ur. Pot od Črnomlja se najprej začne z vzponom na Gorjance, ki ni lahek, posebej, če imaš v nogah že 1000 km. Tako sem se ga lotil na vso moč, ekipa pa me je spodbujala na polno. Po dolgem vzponu je sledil mučen spust, poleg tega še defekt in zdelo se mi je, da ne bo šlo. Proti Sodražici sem ga gnal na vso moč, tako da sem se izčrpal do konca. Rešile so me palačinke, ki so mi dale še tistega malo moči za zadnjo etapo. Na TS 11 Nova Vas sem prišel kar ubit in po informacijah sem vedel, da imam še praktično sam spust do cilja, klanec je samo še na Planinske ovinke. Začel se je boj s samim seboj. Bil sem totalno izčrpan ampak motiviran na polno. Pred Planinskimi ovinki sem si zaželel Coca Colo. Ni in ni je bilo, tako da sem bil kar malo živčen. Sam sem imel izotonikov dovolj in niso mi bili več dobri, prav ogabni so bili… Ko sem vrnil bidon z izotonikom Gregi, pa je tudi njemu zavrelo. Verjetno me je imel poln …. Se mu opravičujem, ampak nisem več vedel kaj delam. Pred začetkom klanca pa kot zakleto rdeča luč!!! Se mi zdi, da smo čakali celo večnost na zeleno in ni in ni je bilo. Pred sabo smo imeli še 7,5 km, na razpolago pa še samo 20 minut. Polovica je obupala nad časom pod 50, jaz pa sem nekako še kar upal in tako se mi je uspelo v cilj pripeljati 3 minute manj kot 50 ur. S kolesa sem stopil poln veselja, da se je vse končalo, kot sem le po tihem upal in resnično mi to ne bi uspelo brez ekipe ki so jo sestavljali: Grega Raj, Andrej Zorman, Igor Pečovnik, Iztok Vidovič, Alen Čoderl, Robi Šumah, Stanislav Sekuti, Petja Balažič in kuharja v ozadju, Boris Raj in Marijana Vukičević Vitežnik.

Tako se nam je dogajalo. Malo sem strnil na hitro in moram povedat, da je bilo fantastično, prav tako kot EKIPA, ki je najboljša na svetu in ne menjam jih za nič na svetu…

Se oddolžim v kratkem!!!

Zahvala še Eriku za potrpljenje, ki ga ima z mano in prenaša moje klice, ko ga pokličem, da se mi ne ljubi trenirat.

Seveda pa gre zahvala vsem sponzorjem, in mojemu največjemu fanu METKI…

RAAM kvalifikacija

2011-03-15T08:27:00.001+01:00

Izgleda, da je lanski DOS ustrezal kriterijam RAAM-a in sem se tako z lansko vožnjo kvalificiral na najzahtevnejšo kolesarsko preizkušnjo na svetu. Velja za obdobje treh let in le upamo lahko, da jo izkoristim!

Novoletno kolesarjenje po Zahodni Sahari

2010-10-21T09:54:00.000+02:00

Pozdravljeni,

novo leto se bliža s svetlobno hitrostjo in veliko kdo se je že odločil za potovanje kam na toplo ali pa kam na zasnežene poljane. Če ste slučajno še med tistimi, ki ne vedo, kje praznovati novo leto, imamo za Vas elegantno rešitev! Športno turistično društvo Pohorc se je odločilo, da bo organiziralo potovanje v tople kraje, in sicer v Zahodno Saharo s kolesom. Potovanje bo predvidoma trajalo od 25. 12. 2010 do 05. 01. 2011.

Na pot z vami se bodo podali popotniki, ki jim potovanje s kolesi ni tuje. Prepotovali so že veliko držav, med drugimi Ugando, Maroko, Iran, Venezuelo, Jordanijo … Takšen način potovanja je nekaj posebnega! Ves čas si sam s kolesom in priložnosti za razgledovanje po prečudovitem svetu, ki se spreminja iz dneva v dan, je nešteto.

Potovalo se bo s kolesom, ki naj bi bilo treking ali gorsko kolo. Na kolo je potrebno pritrditi prtljažnik, na katerega se obesijo potovalne torbe, vanje pa se zloži vsa potrebna oprema. S seboj bomo seveda vzeli tudi šotore, ker bo način potovanja takšen, da se bo skoraj ves čas spalo v naravi, kjer se bo tudi večinoma kuhalo in jedlo. To pomeni, da bo vsak posameznik s sabo vozil hrano in pijačo, kar bo lahko po potrebi vzel s kolesa kadar koli.

Za več informacij si preberite priložen letak ali pa me kontaktirajte. Rade volje Vam bom pomagal najti odgovore!

Vabljeni, da se nam pridružite! Potovanje je na lastno odgovornost

Prišel bo čas za analize

2010-05-17T11:03:00.001+02:00

8. mesto je dosežek, ki ga bo na dirki s tako močno konkurenco težko preseči!

Zaenkrat lahko rečemo tudi, da je Damjan Sekuti dosegel najvišjo povprečno hitrost med korošci na doslej najdaljšem DOS-u. S postanki vred je premagoval progo z 21,5 km/h. Časovno sicer ni presegel Franja Prepadnika iz leta 2007, vendar je bila letošnja trasa kar 74 km daljša.

Kdo ve, morda pa Jumbo še kdaj poskusi ;-)

2 dni, 9 ur, 12 minut

2010-05-16T06:50:00.000+02:00

Tokrat so vse besede odveč.

Jumbo je vzdržal, za tračnico pa nismo čist ziher

2010-05-15T18:39:00.000+02:00

Deveta etapa se je pričela dramatično. Jumbota je ekipa komaj segrela, saj je zadnjih 50 km osme etape vozil v hudem nalivu. Na prehodu čez železniške tire se je peljal pod preostrim kotom in padel. Izgledalo je bolj dramatično, kot je bilo v resnici, saj je bila na srečo hitrost minimalna. Vseeno je bil to precejšen šok za celotno ekipo, zato so na vrhu najhujšega klanca devete etape uredili svoje vrste in slona nahranili, preoblekli in malo spočili.

Trenutno (ob 18:35) je Damjan tik pred spustom proti Senovemu, do TS 9 ima le še 17 km. Z novo čelado je spet stari Jumbo ;-)

Moravske toplice!

2010-05-15T10:59:00.001+02:00

Jumbo je opravil z najdaljšo etapo, ki je bila v letošnji izvedbi DOS začinjena z zelo razgibanim obvozom mimo Radencev. Bila je precej daljša in zahtevnejša od lanske etape.

Za Jumbota, očitno, tudi to ni problem.

Trenutno sicer vizualno ne izgleda kaj prida, ampak psihično in fizično je še vedno pri stvari. :)

Vztrajno šibamo proti Šmarjam pri Jelšah....ob 11-ih imamo še cca. 80km do zakjučka te etape.

V tej etapi Jumbo vrti pedala s povprečno hitrostjo 27,8 km/h...

Goričko, nevihtni oblaki in veter

2010-05-15T06:46:00.000+02:00

Dobro jutro! Druga noč DOS-a 2010 je za nami. Jumbo je na 760. kilometru malo pred Goričkim, kjer je najbolj severovzhodni del trase. Do TS 7 ima še cca 60 km in mora jo doseči čimprej, saj se črni oblaki že zbirajo, pa tudi veter je vedno hujši.

Noč je bila ubijajoča tako za Jumbota, kot tudi za ekipo. Mislim, da spodnjih fotografij ni potrebno komentirat:

Celotna ekipa se zahvaljuje vsem navijačem, ki so jih pričakali v Slovenj Gradcu. Z veseljem bi pokramljali z vami, vendar je bilo Jumbota potrebno čimprej spraviti nekam, kjer je lahko v miru odspal svojih zasluženih 30 minut :-)

Prihajamo!

2010-05-14T20:08:00.003+02:00

Za točen čas prihoda spremljajte Koroški radio.

Mislinjska dolina pripravi se

2010-05-14T18:11:00.003+02:00

Pravkar (ob 18:10) se spuščamo s Šenturske gore in se bomo spopadli s Črnivcem. Po naših izračunih bomo v SG med 22:00 in 22:30. Če ne pride kaj vmes. Načrtujemo 15 minutni postanek pred Merkurjem.

Se vidimo!

Migaj p*****a migaj!

2010-05-14T17:15:00.000+02:00

Bolj ko smo dolgo v dirki, bolj strogi moramo bit z Jumbotom.
Za ilustracijo nekaj zadnjih komadov našega DJa:

http://www.youtube.com/watch?v=zvoeeq-BH4w
http://www.youtube.com/watch?v=QbIwFZkGJQI
http://www.youtube.com/watch?v=fphq-VoD9pk&feature=related

V glavnem, nam je fajn, upam da vam tudi.

Aja, smo malo pred Preddvorom in Jumbo leti.

Za ljubitelje statistike

2010-05-14T11:45:00.000+02:00

Prihod na TS 3 (Žaga): 11:25
Prevoženo skupaj 371,6 km
Počitki skupaj: 1:30
Povprečje 26,3 km/h

No, tej pa gremo na Vršič!

2010-05-14T10:51:00.001+02:00

Evo nas nazaj! Živi in migamo. Smo cca 25 km pred koncem tretje etape, kar pomeni cca 65 km do vrha Vršiča.

Jumbo je popolnoma pri sebi (relativno, kakopak), pravkar je oddremal 10 minut in se okrepčal. Prav tako ekipa, ki je že tudi rahlo načeta, ampak ni panike. TS2 smo osvojili cca 15 minut pred našo časovnico, na TS3 bomo pa priližno uro hitrejši od našega načrta. Očitno se je tudi vodja ekipe odpočil, ker mu spet šibajo številke po glavi ;-)

Ko pridemo bližje Kamniku bomo že rahlo bolj konkretno napovedali čas prihoda v SG.

Jumbo priganja, gremo!

P.S. Celoten Sekuti team želi kuharici Mare vse najboljše!

Portorož je za nami

2010-05-14T01:13:00.004+02:00

Na TS 1 smo bili ob cca 00:20, kar je povsem v skladu z našim časovnim planom. Sledil je kratek postanek za menjavo baterije in kratek prigrizek. Alena smo dali spat, Jumbo pa ga zdaj že piči proti Kopru. Trenutno smo na 122. km, vozimo pa 3:55. Vse je kul, iz pilotske kabine pa Jumbo izgleda približno takole:

Nekje okrog Sežane planiramo prvi postanek z masažo in večjim obrokom.

Jumbo leti proti obali

2010-05-13T22:37:00.000+02:00

Po nekaj tehničnih problemih smo spet on-line. Medtem smo prehiteli 4 ekipe, med njimi tudi domačega kolega Zvixa (na 40. kilometru). Zdaj bomo Jumbota malo ohladili, da ne bo predivji.

Počasi se približujemo spustu po črnokalskem klancu, kjer bo potrebno biti še posebej pozoren, ker vozimo po mokri cesti.

V daljavi se pa spet vidi vrteča luč...

Cool down Jumbo Jet ;-)

Slona so spustli s ketne

2010-05-13T22:30:00.000+02:00

Za nami je že 15 km dirke. Pravkar smo drveli mimo vojašnice v Pivki, kjer nas je pozdravil Kopriva s svojimi soborci.

Uspešno smo izvedli dva prehitevanja, ki so v tem prvem delu precej zahtevna.

Pimp my van - DOS 2010 edition

2010-05-13T18:54:00.001+02:00

Grega in Alen še vedno pripravljata avto za štart. Napovedi meteorološkega teama so se uresničile, se pa zdaj bojimo, da je bila sprememba na lepše prehitra in sledi novo poslabšanje.

Jumbo mobil je pripravljen na štart. Vsi navigacijski sistemi delujejo, prav tako druga in tretja backup rezerva :). Spalnica je pripravljena in že čaka na prve obiskovalce.

Do štarta je še 2 uri in 15 minut in v Postojni je pričelo deževati. Meteorološki team je v suspenzu.

Vreme? Slabo, ampak...

2010-05-13T15:59:00.000+02:00

... pustimo se presenetit.
Naš strokovni meteorološki team (Buzz A. in Neil A.) je ugotovil, da nas zna v prvi etapi ujet praznina med nevihtnimi oblaki, ki se trenutno nahaja nekje jugozahodno od TS1. Piha namreč jugozahodnik, ki nas navdaja z optimizmom.

Do štarta pa še 5 ur in 10 minut...

Nekaj se kuha

2010-05-13T11:18:00.001+02:00

Medtem, ko sta vodja ekipe Grega in njegov sluga Alen opravila tehnični pregled v Postojni, se v Slovenj Gradcu nekaj kuha.

Boris in Mare v demonstracijski kuhinji podjetja Slorational pripravljata hrano za Damjana in njegovo ekipo. S pomočjo sodobne tehnike bodo ob naporih v neugodnem vremenu uživali v odlični hrani.

Še slabih 10 ur in šlo bo zares!

Jumbo je izvlekel številko 36

2010-05-12T23:37:00.000+02:00

Na žrebu štartnih številk (pravzaprav štartnih časov) je Damjan izvlekel številko 36. To pomeni, da bo štartal ob 21:10. Njegova štartna številka je enaka kot lani - 178.

Na žrebu sta bila prisotna z vodjem ekipe, nakar sta se še pred zaključkom večerje vrnila domov. Zjutraj sledi tehnični pregled slednega vozila, ki ga bosta opravila Grega in Alen. Ostanek ekipe z Damjanom na čelu bo v Postojno pripel šele v poznih popoldanskih urah.

Sestanek ekipe

2010-03-25T18:38:00.002+01:00

Tudi ekipa, ki ga bo spremljala je že sestavljena. Na prvih sestankih analiziramo potek lanske dirke, ugotavljamo slabosti. Pred nami je še mesec priprav, ravno dovolj, da postorimo vse kar je potrebno za uspešen nastop.

Priprave na DOS - RAS EXTREME 2010

2010-03-15T12:33:00.000+01:00

Samo še dober mesec nas loči od pričetka ekstremne kolesarske preizkušnje DOS - Dirka okoli Slovenije, ki bo letos še za kanček daljša kot lansko leto. Na uradni spletni strani si lahko preberete novosti in pogledate seznam prijavljenih za letošnjo preizkušnjo. Med njimi je seveda tudi Damjan Sekuti, ki se že več mesev uspešno pripravlja. Režim treniranja je trd in nepopustljiv, pred tem pa je opravil zdravniški pregled in osnovna fiziološka testiranja.

Sprejem v Mislinji

2009-05-10T18:56:00.010+02:00

Domači, sorodniki in prijatelji smo nestrpno pričakovali Damjana v domačem kraju. Vidno utrujen a kljub vsemu dobre volje je Damjan natočil šampanjec, domači in prijatelji pa smo mu čestitali ob izjemnem uspehu.

S.P.

C I L J - Postojna 63 ur 15 min

2009-05-10T15:38:00.009+02:00

Damjan je v cilju! Bravo Jumbo! Vsi ki ste dvomili - razmislite še enkrat! Ali zmore? Po vseh res nečloveških naporih - končno cilj. Konec. Tudi za ekipo. Oddahnili smo si vsi, ki smo ga spremljali. Na poti, doma pred računalniki, v mislih...
V prihodnjih dneh bomo vsem dogodkom dali svojo ceno, pogledali nazaj. Marsikaj se je zgodilo v teh treh dneh. Preveč, da bi človeka pustilo ravnodušnega. Odpirajo se nova vprašanja. Kje so meje? Kaj človek zmore? Čas bo s sabo prinesel tudi odgovore.

Vabimo vas, da nas ponovno obiščete na spletnih straneh, kjer bomo v obliki spletnega albuma poskušali prikazati del dogajanja. Morda tudi kak komentar, intervju ali kratek film.

Vabljeni in hvala vam.

S.P.

Pekel zadnje etape

2009-05-10T07:54:00.002+02:00

Po zadnjih podatkih se Damjan nahaja med Kočevjem in Ribnico, kar pomenni, da ga od cilja loči slabih 50km. Moči seveda zmanjkuje, zato so potrebni pogostejši postanki. Upajmo in držimo pesti, da našemu Jumbu uspe.

Damjan skozi 8. časovno kontrolo

2009-05-09T19:44:00.004+02:00

Okoli 17h je Damjan prispel v Šmarje pri jelšah, kjer je poleg obveznosti na časovno-kontrolni točki imel krajši postanek. V družbi ekipe in nekaj prijateljev je sledil obrok, masaža in krajši počitek. V boj se je podal okoli 17:30. Za seboj ima tako prevoženih že več kot 900km, pred sabo pa še okoli 280km. Vsem, ki ga spremljate preko spleta pošilja pozdrave in vam sporoča - ne obupajte! Držimo pesti.

Trenutno Jumbo vozi (lovi sotrpina Francija Andoljška) proti Brestanici in Krškemu.

Sloni letijo - po Prekmurju

2009-05-09T11:11:00.004+02:00

Po krajšem počitku v Slovenj Gradcu kjer je Damjan uspel za nekaj minut zadremat, je ob 2:50 pot nadaljeval proti Mariboru. Po nočni vožnji ga je sonce obsijalo že v Goričkem. Po pentli okoli Goričkega je pot nadaljeval v Prekmurju. Na 750. km je v na vrh 17% klanca prigonil po zadnjem kolesu, kar je znak, da mu gre dobro in da mu je krepčilni spanec dobro del.

Damjan je zdaj že zapustil časovno kontrolo v Moravskih Toplicah na 785 km. Počuti se odlično! Gremo Jumbo.

Pra...

Damjan skozi domače kraje

2009-05-09T10:24:00.017+02:00

Po precej napornem popoldnevu, ko se Damjanu uspelo prebiti čez Vršič, smo si oddahnili in si privoščili par-minutni postanek v Kranjski Gori. Pred nami je bila tretja etapa, ki se je sprva zdela lagodnejša, na koncu pa se je iskazala za pravi pekel. Verjetno najtežja etapa na dirki. Vzrok je trasa, ki je speljana po vasicah, ki ležijo na obronkih karavank. Ves čas smo se vozili visoko nad savsko dolino, se "lovili" po dvoriščih, se vzpenjali v 18% klance (Ambrož pod Krvavcem) in za konec, kot da še ni dovolj, vzpon na Črnivc.

Jumbo je vse to stoično prenašal, v veliko pomoč pa so mu bili navijači, ki so ga prišli čakat v Kamnik in ga potem spremljali vse do Koroške. Na Koroško je Damjan prikolesaril nekaj pred polnočjo in v domačem kraju Mislinji, ga je pričakal pravi ognjemet. Veliko navijačev mu je pripravilo res ganljiv sprejem, zato je kot puščica odletel proti Slovenj Gradcu.

V Slovenj Gradcu mu je podporna ekipa s prijatelji in MTBO-jevci pripravila sprejem. Na parkirišču prek Merkurjem se je nekaj čez polnoč zbralo čez sto ljudi.
Sledila je prava 'pojedina' za vso spremljevalno ekipo. Damjana pa je čakala masaža in počitek ter kratek spanec, ki ga vse do sedaj ni imel.

Jumbo uspešno čez prvo časovno kontrolo

2009-05-08T00:40:00.007+02:00

Po precej hektičnem pričetku in gneči v prvih kilometrih so se stvari umirile. Slovenska Istra še je še enkrat pokazala kot "gorata" dežela. Jumbo je prestal klančke v deželi refoška in nadaljuje pot ob obali. Pred koprom nas prehiteva nekaj ekip in predno da zavijemo na Kras tudi favorit - Jure Robič.

Na Krasu je vladala prava ledenica. Temperatura okoli 5°C, noč. Tudi prvi postanek in večji obrok hrane nas ni mogel ogreti. Damjana pa je čakaj prvi brutalni vzpon na Predmejo. Takrat še nismo vedeli, kaj ga čaka... Pa bolje je bilo tako.

Vzpon iz Ajdovščine na Col in Predmejo je bil prvi preizkus in na vrku je bil Damjan vidno utrujen... ampak to je bil šele začetek dirke... Noro!

Trenutki pred štartom

2009-05-07T20:18:00.002+02:00

Temperatura je na višku. Prvi tekmovalci so že zapeljali po startni rampi. Mi čakamo kakšen km od štarta na trenutek, ko bo Jumbo pričel svojo dirko. Navijači in navijačice pa mu za srečo pošiljamo slončka.

Zadnje priprave

2009-05-07T12:32:00.004+02:00

Samo še dobrih šest ur nas loči od pričetka dirke okrog Slovenije - DOS. Tako izjemen podvig zahteva skrbne priprave in podporo. Spremljevalna ekipa dela s polno paro. Grega in Damjan sta že od včeraj v Postojni in urejata še zadnje administrativno tehnične zadeve. Ostala ekipa se jima bo pridružila popoldne.
Z veseljem pa vam posredujemo fotografijo dela ekipe, ki skrbi za prehrano. Boris Raj s pomočniki opravlja res veliko delo, da na poti ne bomo lačni in žejni. Zahvala tudi podjetju Slorational d.o.o., zastopniku podjetja RATIONAL za Slovenijo.